Les je pri gradnji vedno bolj pogosto uporabljen. Če so včasih gradili samo iz lesa in niso poznali betona, so potem, ko so našli »recept« za izdelavo betona, gradili samo še iz betona in so les kar nekako izpodrinili. Danes pa se vedno bolj vsi vračamo k naravi, saj smo prišli na srečo do ugotovitve, da so naravni materiali najboljši izolator, najbolj ekonomičen način gradnje in hkrati tudi najbolj topel material kar se tiče občutka. Vendar pa je jasno spoznanje ljudi danes drugačno kot je bilo nekdaj, zato se zaščiti lesa vedno bolj posveča pozornost, hkrati pa se vedno večji poudarek daje tudi na naravo. Kljub temu, da nekako ne gresta pojma zaščita lesa in narava skupaj, pa obstaja ekološka zaščita lesa, ki je celo boljša od tistih vrst, ki so najbolj široko uporabne in opevane kot zelo dobre zaščite.
Kakšna je ekološka zaščita lesa, ki je hkrati tudi kvalitetna?
Čeprav se res ta kombinacija nekako sliši kot neizvedljiva, pa obstaja danes tudi takšna zaščita lesa. To je namreč Silvanol lazura B, ki je plod slovenskega raziskovanja, tehnologije in mnogih testiranj na fakultetah, kjer so natančno proučevali, ali ima zadevna zaščita lesa kakšen negativen vpliv na okolje in to tudi v primeru, da se bi zaščita lesa spirala na dežju ali če bi bil les v neposrednem stiku z zemljo ali pa celo potopljen v vodo ali morje. Ugotovili so, da se ta zaščita lesa niti ne spira niti se ne splakuje v vodo, čeprav je les potopljen vanjo, tako da ne more imeti nobenega negativnega učinka na okolje, hkrati pa še to, tudi če bi se, za naravo ta zaščita lesa ni škodljiva.
V kolikor pa prebirate podobne teste za ostala sredstva za zaščito lesa, pa boste videli, da imajo praviloma vsaka druga sredstva za zaščito lesa negativen, škodljiv vpliv na naravo, hkrati pa ni priporočljivo, da se kakšna druga zaščita lesa sploh uporablja npr. v jezerih zaradi spiranja. V kolikor pa najdete sredstvo, ki pa se ne splakuje, pa jo lahko uporabljate tudi v jezerih in morjih.
