Večkrat se zgodi, da tolmačenje enačimo s prevajanjem ali ga celo poimenujemo ustno prevajanje. Vendar moramo biti previdni, saj sama beseda tolmačenje ne pomeni nujno tudi prevajanja iz enega jezika v drugega, temveč tudi, kako si lahko nekaj, kar smo slišali ali prebrali, tolmačimo oziroma kako to razumemo. Vsekakor pa je beseda večkrat uporabljena v pomenu prve definicije, torej tolmačenje iz enega jezika v drug jezik, celo v in iz znakovnega jezika. V samem bistvu je njegova funkcija pomoč ciljnemu naslovniku pri razumevanju na primer govora ali predavanja.
Konsekutivno, simultano, telefonsko
V različnih situacijah se potrebuje različno tolmačenje. Od simultanega, ki je za mnoge najtežji, saj gre za istočasno prevajanje govora, torej tolmač govori skoraj istočasno s prvotnim govorcem. Da ne bi bilo zmede, prvi sedi v manjši izolirani sobi in govori v mikrofon, poslušalci pa ga poslušajo skozi slušalke, ki jih dobijo predhodno. Ta vrsta se po navadi uporablja na konferencah, predavanjih, seminarjih ipd. Po drugi strani pa je konsekutivno nekoliko lažje izvajati, saj gre za tolmačenje med odmorom govorca, med govorom si tolmač namreč zapisuje zabeležke govora ali pa si ga celo zapomni, če del govora ni predolg. V tem primeru morajo biti zelo prilagodljivi in pozorni na govorca. Obstajata tudi manj uporabljena telefonsko in konferenčno prevajanje govora, kjer gre za konsekutivno tolmačenje z nekaj razlikami v originalnem govoru. Ko le določeni poslušalci potrebujejo tolmača, pa se uporablja šepetanje.
Kako do tolmača?
Tako kot prevajanje, tudi tolmačenje že nudijo v skoraj vsaki prevajalski agenciji, in sicer vsaj za večino večjih evropskih jezikov in jezikov sosednjih držav. Prav tako so prevajalci in tolmači izkušeni in izurjeni za različna področja, kot so ekonomija, medicina, pravo, Evropska unija in njeni organi, finance, marketing, literatura, arhitektura in druge vede. Večinoma tovrstne agencije in podjetja hitro najdete na spletu, prav tako so po večini profesionalni in hitro odzivni.
