Še pred letom 2014 je država področje potnih nalogov bolj slabo spremljala, saj je bila tudi zakonodaja na tem področju precej slaba. Od tega leta pa so potni nalogi urejeni tudi v zakonodaji in se zato prav nobenemu podjetju ne splača več »goljufati«, saj lahko inšpektor ob pregledu tudi kakšne poti, ki so sicer že knjižene, naknadno izbriše oz. zahteva, da se izplačani denar vrne v podjetju. Vsekakor pa morajo biti pred začetkom poti napisati potni nalogi, ki so osnova za to, da se delavec sploh odpravi na službeno pot in da se potem lahko, praviloma konec meseca, izplačajo potni nalogi oz. stroški zaposlenemu.

V kolikor je bila pot res opravljena, pa je z zakonodajo tako, da imate lahko čisto vse pravilno urejeno, potni nalogi se sproti poročajo, v stroške pa se da izključno tiste poti, ki so bile resnično opravljene, pa se je vseeno treba zavedati, da lahko to pot inšpektor še vedno vrže ven in zahteva plačilo ddv skupaj z obrestmi. Potni nalogi so pri nas pač takšni, da nobeno podjetje ne more z gotovostjo vedeti, da bodo potni nalogi inšpektorju sprejemljivi.

Načeloma je sicer tako, da se inšpektorji v potne naloge poglobijo samo v primeru, da res izstopajo po posameznih mesecih, torej da so sicer zneski sicer tekom leta približno enaki, nato pa konec leta popolnoma izstopajo v znesku. Torej je veliko boljša zmernost, kar pa dejansko tudi ni spet tako zelo težko vzdrževati, saj ima vsak zaposleni praviloma tudi neko določeno število službenih poti, ki se malenkost lahko spreminjajo po mesecih, vendar pa velika razlika ne sme nastopiti.