Ko se odločamo za nekaj oziroma za udeležbo na raznih dogodkih, ki so nam lahko v korist, se predvsem vprašamo o tveganju. Torej, ali lahko s svojo udeležbo kakorkoli škodujemo sebi in tvegamo mogoče kakšen finančni zalogaj? Koliko dejansko lahko nekaj doprinese? Pri večini se rezultat pokaže šele po koncu in ko je nečesa že konec. Predvidevamo sicer lahko, pa z gotovostjo žal ne moremo nikoli vedeti. Če pa nas zanima javna dražba, pa lahko zatrdimo, da ni nobenega tveganja.
Ni potrebnih nepovratnih sredstev
Torej, vemo že, da bomo za udeležbo na dražbi morali izpolniti različne pogoje, med katerimi je tudi vplačilo varščine, ki šteje določen procent od izklicne cene. In se potem vprašamo, kje naš denar pristane po koncu? Mirno lahko, zaradi varščine se dražbe tudi udeležimo, kajti ni tveganja, da bi ta denar izgubili. Namreč, gre za znesek, katerega nam povrnejo v primeru, da predmeta nismo kupili. Če pa imamo srečo in je javna dražba bila uspešna, kar pomeni, da smo predmet kupili, pa se nam bo ta znesek štel v odkup. Super, mar ne? Praktično gre za sredstva, vrnjena v primeru neuspešnosti in uporabljena v primeru uspešnosti.
Brez dodatnih stroškov ali vlaganja
Javna dražba ne pomeni nobenega dodatnega stroška, ne v primeru, da na javni dražbi uspemo in ne, če ne uspemo. Tudi, če nam predmet uspe kupiti, vemo, koliko bomo še zanj odšteli. Se pravi razliko od prodajne cene (od tega odšteta varščina). V kolikor bi imeli kakšne druge stroške, pa seveda so mogoče ti povezani z razno dokumentacijo v pridobivanju lastništva, kar je seveda popolnoma smiselno. Vsekakor, pa naš denar zagotovo ne bo šel v nič. Če nam ne bo povrnjen, bo pa namenjen za lastništvo, katerega nam je zagotovila javna dražba in na kateri smo bili zmagovalec.
Javna dražba torej ne predstavlja tveganja, zgolj priložnost.