Arhiv Značk: pravljice

Slovenske pravljice za otroke ljubljene

Nekoč pred davnimi časi so živeli otroci generacije Y, ki so jim starši brali slovenske pravljice za otroke. En dan je pravljice za otroke brala mama, drugi dan pa jih je bral oče. Lahko sta ata in mama pravljice brala skupaj, pri čemer je ata bral moške dele in mama je oponašala glas pravljičnega lika ženskega spola.

Pravljica je kratka zgodba ljudskega izvora v prozi ali verzih, namenjena predvsem otrokom. Ločimo ljudske in umetne pravljice za otroke. Pravljice so lahko živalske, tragične, komične. Primarni namen slovenske pravljice za otroke je naučiti otroka, kaj je prav in kaj narobe, kaj je dobro in kaj je slabo. Tipično pravljica poda črno-belo sliko o moralnosti.

Klasične slovenske pravljice za otroke

Tipična za pravljice za otroke je časovna nedoločenost. Časovna nedoločenost pomeni, da ne vemo, kdaj se zgodba dogaja. Že sam začetek je »Nekoč pred davnimi časi …«. Pravljice lahko delimo na klasične ali sodobne ter na izvirne slovenske ali prevedene v slovenski jezik. Klasične slovenske pravljice za otroke naj bi sledile slogu pisanja Hansa Christiana Andersena.

Klasična pravljica ohranja glavne elemente ljudskega izročila oziroma ljudske pravljice in ne vključuje sodobnih elementov. Najbolj znane klasične prevedene slovenske pravljice za otroke so morda pravljice bratov Grimm, ki sta napisala naslednje priljubljene pravljice: Janko in Metka, Pepelka, Sneguljčica …

Sodobna pravljica za sodobno dete

Glavna razlika med sodobno in klasično pravljico je ta, da je glavni literarni lik sodobne pravljice otrok ali žival z lastnostmi človeka – antropoformizem – poosebljena pa sta lahko tudi rastlina ali nebesno telo. Glavni lik sodobne slovenske pravljice za otroke je lahko še kak znan literarni lik, kot so škrat, palček ali priljubljena čarovnica.

Sodobne pravljice za otroke, katerih glavni literarni lik je otrok, so – kot je očitno – posebej namenjene otrokom, saj se slednji z njimi lahko poistoveti. Ne glede na tip pravljice je bistvenega pomena ohranjanje tradicije branja pravljic otrokom, saj ima od tega otrok številne koristi na več ravneh, med drugim se med branjem otrok in roditelj zbližata in otrok se počuti ljubljenega in varnega.